APDEJT.si

Policija v Srednji Bosni preiskuje incident, v katerega sta vpleteni dve osebi, ki nista s tamkajšnjega območja, in podvzemajo ukrepe za ohranjanje varnosti. Hkrati je Uprava policije sporočila, da povezuje umor Milačića z določenim delovanjem in je izvedla blokado območja ter zbrala številne dokaze za nadaljnje preiskave.

Po vdoru ruskega drona v romunski zračni prostor je Romunija drugič v nekaj dneh poklicala ruskega veleposlanika. Zunanje ministrstvo je dejanje označilo za nesprejemljivo in neodgovorno. Incident se je zgodil med obsežnim ruskim napadom na ukrajinsko infrastrukturo, zaradi česar so nemudoma vzletela letala F-16.

Nemčija in Norveška sta se dogovorili, da bosta okrepili pomorski nadzor v strateških območjih, vključno s Severnim Atlantikom, pomorskim koridorjem GIUK (Grenlandija-Islandija-Velika Britanija) ter Severnim in Baltskim morjem. Razlog za to odločitev so domnevno povečane ruske grožnje in naraščanje sumljivih incidentov v vodah, ki mejijo na ti državi članici Nata, od začetka vojne v Ukrajini februarja 2022. Povečane napetosti in boj za nadzor nad Arktiko nakazujejo na potencialno novo oboroževalno tekmo, kar dodatno zaostruje že tako krhko varnostno ravnotežje.

Poljska in zavezniške letalske sile so začele operacije, medtem ko so sisteme zračne obrambe in radarske izvidnice na tleh postavile v stanje visoke pripravljenosti. Ukrep je bil namenjen zagotavljanju varnosti ozemelj, ki mejijo na Ukrajino, in ga je sporočilo operativno poveljstvo poljskih oboroženih sil. Rusko ministrstvo za obrambo je večkrat poudarilo, da ruska letala letijo v skladu z mednarodnimi pravili uporabe zračnega prostora.

Združene države Amerike so po 17 letih ponovno namestile več jedrskih bomb v Veliki Britaniji, poroča britanski 'Defence Journal'. Več virov navaja, da so bile termonuklearne gravitacijske bombe B61-12 dostavljene v oporišče RAF Lakenheath v Suffolku. Ameriško jedrsko orožje se je tako vrnilo na britanska tla prvič po letu 2008.

Hrvaški vojaški pilot J. I. in njegova partnerica, državljanka Srbije, sta bila aretirana in preiskovana zaradi suma vohunjenja v korist Srbije. Županijsko državno odvetništvo v Splitu je sprožilo preiskavo, ki je označena kot tajna. Predsednik Zoran Milanović se je odzval na preiskavo, odvetništvo pa je napovedalo pritožbo na odločitev sodišča, ki je zavrnilo predlog za pripor zaradi nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je izjavil, da je Rusija omogočila Belorusiji, da postane prava jedrska sila. Poleg tega je Lukašenko napovedal, da Belorusija načrtuje dogovor z Rusijo o gradnji druge jedrske elektrarne v državi. Lukašenko je pohvalil Rusijo na Globalnem atomskem forumu v Moskvi, kjer je ocenjeval ruski pristop k deljenju jedrske tehnologije.

V Zagrebu je bilo obtoženih 12 oseb zaradi tihotapljenja tobaka in cigaret. Organizator je imel obveščevalce v carini in policiji, ki so ga opozarjali na racije, s čimer so zaslužili vsaj četrt milijona evrov. Medtem je v Bojniku 30-letni moški poskušal storiti samomor pred svojimi štirimi mladoletnimi otroki, ker ga je prevarala žena, a so ga rešili policisti. Sočasno so policisti Regionalnega centra varnosti »Sjever« izvajali poostren nadzor, pri katerem so preverili več kot 2.000 oseb, 861 vozil in voznikov, vključno s 23 pripadniki organiziranih kriminalnih skupin, ter aretirali 16 oseb.

Srbski opozicijski voditelji so v Strasbourgu enotno pozvali k sankcijam proti Aleksandru Vučiću, Ani Brnabić, Macutu in Dačiću zaradi spodkopavanja demokracije in policijske brutalnosti v Srbiji. Vučić je na to dejal, da je šokiran nad potezo opozicije in trdi, da zahtevajo sankcije proti lastnemu narodu, ker se istoveti z njim.

Predsednik Liberalne stranke Vatroslav Belan je pozval k zamenjavi ali odstopu funkcionarjev, ki dopuščajo, da država izgublja bitko s kriminalom. Poudaril je, da organiziran kriminal predstavlja izziv za vsako državo, vendar je kritičen do ministra Šaranovića in njegovih kolegov, češ da se izogibajo odgovornosti. Belan se sprašuje, ali minister Šaranović trdi, da imajo "bolj organizirane države" to težavo šele od leta 2020, ko so "osvoboditelji" prevzeli oblast v Črni gori, medtem ko je bila pred tem to izključno posebnost države.

Poljski premier Donald Tusk je izjavil, da sta dva ukrajinska državljana izvedla sabotažo na železniški progi, ki vodi v Ukrajino. Po navedbah poljskih specialnih služb naj bi osumljenca sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami.

Donald Trump je izjavil, da ne bo dovolil Izraelu, da anektira Zahodni breg. Mednarodna flotilja pomoči se je kljub izraelskim opozorilom odpravila iz grških voda proti Gazi.

Ukrajinske sile so izvedle obsežen napad z droni na Sankt Peterburg, kar je povzročilo peturno zaprtje letališča Pulkovo, medtem ko je potekalo obeleževanje Dneva ruske mornarice s prisotnostjo predsednika Vladimirja Putina. Poleg tega je bil v Volgogradski regiji izveden masoven napad z droni, ki je povzročil škodo na železniški mreži. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je bilo obranjenih 291 ukrajinskih dronov. V luči teh dogodkov je Putin napovedal krepitev ruske "nuklearne triade" ter poudaril naraščajočo moč ruske mornarice, medtem ko ruske sile poskušajo obkoliti Pokrovsk.

Iran je potrdil, da je nadomestil sisteme protizračne obrambe, poškodovane v junijskem spopadu z Izraelom. Novico je sporočila iranska tiskovna agencija Defah Press, ki se je sklicevala na Mahmuda Musavija, namestnika poveljnika iranskih oboroženih sil.

Poslanec Demokratske stranke Momčilo Leković je ostro reagiral na izjave predsednika Jakova Milatovića, ki je del oblasti primerjal z bivšim režimom. Leković je Milatoviću očital rušenje oblasti s stranko DPS in ga pozval k opravičilu poslancem. Kritiziral je tudi Milatovićevo sporno delovanje in trdil, da skuša zavesti javnost.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je sklical nujno sejo Sveta za obrambo in varnost po dveh umorih v Podgorici v štirih dneh, saj je ocenil, da je varnostna situacija "resna".

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je potrdil, da si prizadevajo za organizacijo srečanja med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Istanbulu. Erdogan je napovedal, da bi se lahko ta teden pogovarjal s svojima ruskima in ameriškima kolegama, da bi preveril možnost takšnega srečanja, ki bi bilo namenjeno reševanju konflikta v Ukrajini.

Varnostna kampanja „Spoštuj življenje, vrni orožje“ je v zadnjih 13 dneh privedla do prostovoljne predaje 22 kosov orožja, 2.558 kosov streliva, treh ročnih bomb, vžigalnih vrvic in delov orožja, je sporočila Uprava policije. Od začetka leta so državljani v Črni gori v okviru iste kampanje predali že 3.757 kosov orožja.

Romunija je podpisala sedemletni okvirni sporazum z Izraelom o nakupu vojaških sistemov zračne obrambe SHORAD-VSHORAD v vrednosti več kot dveh milijard evrov. Ta poteza je del modernizacije romunske obrambe, saj država, ki meji na Ukrajino in Črno morje, postopoma zamenjuje opremo sovjetske izdelave. Ministrstvo za obrambo in izraelska družba Rafael sta potrdila dogovor o nabavi šestih sistemov kratkega dosega, namenjenih zaščiti pred zračnimi grožnjami, vključno z droni in raketami.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pozval sosednje države, da se pridružijo Izraelu pri izgonu Hamasa iz regije, potem ko je Varnostni svet ZN podprl mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa. Netanjahu je ponovil svoje nasprotovanje palestinski državi na katerem koli ozemlju, kar je sprožilo jezo izraelskih desničarjev.